Ilustrativna fotografija

Slovenske kobile

Princ na belem konju – a to še obstaja!? Se še najde bedak, oprostite, junak, ki bo našo deželo odrešil vseh težav? Tri slovenske kobile – dve taki iz kobilarne in ena človeška, sodobna, mestna, samska »kobila« – gredo na lov: skozi tv-reportažo iščejo pravega slovenskega junaka, odrešitelja začaranih princesk in zaklete slovenske ekonomije, skratka princa na belem konju (no, pa tudi postavnega belega žrebca se ne bi branile).

Nesramno privlačna tv-voditeljica nas potegne v svoje iskanje, z njo v galopu preskakujemo meje med realnim in nerealnim, zgodovinski liki na podobah oživijo, izkaže se, da plemenitaš Matjaž še zdalieč ni tako plemenit kot tista predjamska prikazen po imenu Erazem. Ker je Erazem tako blazno prijazen, ‘princeska’ skoči kar k njemu v sliko, zajaha belega žrebca, pravega slovenskega lipicanca, se prepusti svojemu izbrancu in z njim odvihra v svoje dvodimenzionalne, ploščate sanje. Kaj pa drugi dve kobili? In mi, vsi ostali Slovenčki? Kje naj iščemo svojega odrešitelja ob prihodnjih volitvah? Kdo je tisti veliki voditelj, ki bo narod povedel v svetlo prihodnost? In kje je tisti nacionalni junak, ki bo osrečil slovenske kobile?

Slovenske kobile je zelo fleksibilna predstava, ki jo je možno izvajati na prostem ali v zaprtem prostoru, na odru ali v negledališkem prostoru.

Predstava traja približno eno uro. Namenjena je odraslim in otrokom mladini.

Zasedba

   
Besedilo in režija: Kim Komljanec
Igrajo: Aja Kobe, Lea Menard, Dunja Zupanec
Scenografija in kostumografija: Katja Komljanec Koritnik
Oblikovanje svetlobe: Katja Komljanec Koritnik
Poslikava scene: Neva Vrba
Produkcija: KUD France Prešeren in Zavod Zofka

Fotografija s predstave Fotografija s predstave Fotografija s predstave Fotografija s predstave Fotografija s predstave Fotografija s predstave Fotografija s predstave Fotografija s predstave

Predstava Slovenske kobile je politična satira. V duhovitem in pretežno v rimah izpisanem besedilu smeši že skoraj ustaljeno obnašanje uspešnih žensk današnjega časa, ki v slepi predanosti poklicu in karieri prevečkrat ostajajo same in čustveno nepotešene. (Kako je to z moškimi, pa drugič!) V besedilu je prikrito nakazana tudi nepotešenost naroda, ki v politični zmedi prilagajanja evropskim zahtevam še največrat ostaja brez pravega voditelja, predvsem pa praznih žepov in oropan vseh idealov. Domiselna scenografija omogoča naglo menjavanje kraja dogajanja in vratolomne preskoke v času. Kritični komentarji prihajajo iz ust (gobcev!) kobil, katerih ambicije in ideali so banalno vsakdanji, žal pa vse prevečkrat enaki ambicijam in idealom takih ali drugačnih ‘princesk’ današnjega časa. Komedija je bila predpremierno predstavljena publiki na Trnfestu 2009, premiero pa je doživela v novembru 2009. Ker pa gre za politično satiro, z enim ogledom še zdavnaj niste slišali zadnje besede ustvarjalcev. Besedilo namreč omogoča nenehno aktualiziranje dialogov, ki na prikrit način odsevajo stanje in obnašanje v naši družbi.